Če ste že od nekdaj želeli izvedeti kaj za vraga (ne)delajo v Generalni skupščini mednarodne organizacije, ki se ji reče Združeni narodi, potem se te dni oglasite na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer se začenja mednarodni projekt SiMUN (Slovenia International Model United Nations).

In zakaj sploh gre? Gre za projekt (btw. prvi v Sloveniji), pri katerem bo 50 študentov iz vsega sveta iskalo rešitve aktualnih problemov. Pri simulaciji gre za to, da udeleženec prevzame vlogo delegata določene države, ki predstavlja in zagovarja njen pogled na določeno temo. Ob soočenju različnih pogledov na problem delegati skušajo najti kompromise, katerih rezultat je (bolj ali manj prebavljiva) resolucija.

Tokrat sta na »jedilniku« medkulturni dialog in trgovina z ljudmi. Njam Njam?!

»Glavni cilji SiMUN-a so izobraževanje mladih, spodbujanje njihovega kritičnega mišljenja ter promocija delovanja Združenih narodov. Na zanimiv ter sproščen način se bodo študentje posvetili dvema težavnima temama sodobnega časa, pri čemer bodo razvijali svoje sposobnosti javnega nastopanja, pogajanj in neodvisnega raziskovanja, se naučili diplomatskega obnašanja ter utrjevali svoje vodstvene sposobnosti,« piše v mailu, ki sem ga prejel, kaj podobnega pa lahko preberete tudi na spletni strani http://www.unaslovenia.org/simun/.

Uradno bo »trak prerezan« v četrtek, 6. marca, ob 10. uri, svojo udeležbo na uvodni slovesnosti pa je že potrdil sam predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

Sej vem, zadeva se bere kot totalna promocija. Pa še res je Zadevo promoviram, ker me te stvari zanimajo (in ker verjamem da bi morale zanimati tudi vas), ker sem pri podobni simulaciji že sodeloval in ker je bilo zakon. V naši simulaciji smo razpravljali o drogah v Afganistanu, o reorganizaciji varnostnega sveta ZN in o ustanovitvi svetovne okoljevarstvene organizacije. O rezultatih pa raje kdaj drugič

P.S. O žuru, ki ga obljubljajo organizatorke niti ne bom govoril

Kdor ima ima vsaj malo pojma o košarki in bo zdajle rekel, da nad tem porazom ne smemo biti razočarani, ta nam in sebi meče pesek v oči …

Če zdaj jasno in glasno ne bomo povedali da smo ZAJEBALI, potem smo si sami krivi, da nikol ne dosežemo svojega “potenciala” … Take tekme se NE izgubi, sploh pa ne na tak način … 3/4 smo igraqli kot prvaki, zadnjo četrtino pa kot GLUHONEMI TETRAPLEGIKI … mater a naši playi igrajo po najuglednejših evropskih klubih, al smo jih pobrali iz vrtca?!

 Res … če hočemo kadarkoli narediti kak presežek, potem jih zdaj ne smemo treplajti po ramah … sem njihov totalen fan, amak tale večna razočaranja ….

Groža in žalost!

Našo predrago “kokoško” že kar nekaj časa pretresa spor med premierom in predsednikom države. če smo malček bolj natančni gre za spor med bivšo in sedanjo oblastjo, če pa smo realni, gre pa bolj kot ne samo za to, kdo od njuju je večji frajer … ja tako preprosto je to.

Zanimivo, največji frajer je še vedno Drni (tako javnomnenjske raziskave), pa čeprav zadnje čase “napade” odbija zgolj tako, da se od njih distancira in sem ter tja še malček “pomodruje” (jaz osebno pogrešam kak bolj trden dokaz, but then again that`s just me …).

Najbolj zabavno pri vsem skupaj pa se mi zdi to, da se je Slovenija znašla v zelo “eminentni” druščini držav Romunije, Turčije in Ukrajine (če ostanem v Evropi), kjer se največji državniki prav tako ne marajo preveč. In potem si želimo biti mednarodno uspešna, zaupanja vredna  in kompetentna partnerica. Mhm … keep up the good work!

Vsem vpletenim iskreno čestitam, predlagam pa tudi ustanovitev kakšnega mednarodnega telesa (recimo konference), kjer bi si glavni akterji lahko izmenjevali izkušnje in izpopolnjevali svoje znanje

(več …)

Menda vsake toliko zapaše malček nostalgije … no danes dopoldne sem imel (po predolgem času) spet nekaj čemur bi se lahko reklo Freizeit, pa sem malček pobrskal po svoji zbirki CD-jev iz gimnazijskih dni.

In valjda, da sem padel not, sedaj pa na tem mestu kakšno malenkost ponujam tudi vam (tistim junakom, ki še niste popolnoma obupali nad mojim pajzlom) :

Ja Smashingi so bili (in so še danes) zakon

(več …)

Sobota 12. maj 2007 …

…ne zgolj dan, ko sem “fasal” mlajšega brata (zdravo mali!) …

… ali pa dan, ko je moja draga že 2 dni spet leto dni starejša od mene …

… (vsaj) letos je bil 12. maj tudi dan odprtih vrat SV in dan, ko sem se odločil da se mal zašetam v najbližjo vojašnico. No kot po naključju mi je bila tisti dan vojašnica Generala Maistra v Mariboru praktično izza ovinka, pa sem si rekel, gremo pogledat to čudo, pa čeprav se mi je zdelo, da se bo tam kar trlo Mariborčanov.

Dejstvo da je v SV zaposlen moj fotr (beri na prijazen način!), pri tem sploh ni igralo vloge … res ne!!! To, da sem bil eden tistih (redkih) srečnežev, katerih ime se je znašlo na nekem seznamu, ki je omogočal dostop do nekega helikopterje, ki je nekoga nato nekam popeljal, pa tudi ni igralo prevelike vloge. Ne res ni!

Jeba, bodimo pošteni, to je bil EDINI razlog da sem šel tja … kot pravim, bila je gužva, gužve pa NE MARAM, spljoh … no, če dobro pomislim, bi me v “normalnih” okoliščinah v vojašnico brez problema spravil tudi pasulj al pa čevapi, ki so (kdo ve zakaj?!) iz vojaške kuhinje še posebej dobri … ampak iz nekega meni popolnoma neznanega razloga, sem tokrat na hrano pozabil …

No v glavnem, v vojašnici so se potrudili in (vsaj po mojem mnenju) pripravili še kar zabaven program. Pa sej, to v vojski ne bi smel biti ravno problem. Sta me pa presenetili dve dejstvi, prva še kar pozitivno, druga (žal?!) negativno …

1.ič: Očitno je vojska še vedno magnet za staro in mlado … celo za zelo zelo zelo staro in zelo zelo mlado neglede na spol … in če sem se malo bolje razgledal naokoli, potem sem z lahkoto ugotovil, da uniforma očitno še vedno rajca Kako drugače si naj razložim nezanemarljivo število blond dekoltejev?!

2.ič: Novinarji … (če odštejem mojo malenkost (ki pa nisem lih delal ), se je v vojašnici sparkiral samo še pop tv, pa še to se je izkazalo, da je enega svojih “famoznih” prispevkov pripravila ekipa oddaje Svet … jeba, se pač niste zastonj peljali s helikopterjem

No in ko smo že lih pri tem, evo:

Takole se je mašinca ležerno bližala proti hordi hudo “zrajcanih” Mariborčanov in Mariborčank (in meni ).

Začuda, a v neposredno bližino helikopterja ni zašlo lih veliko ljudi (razen potem, ko ni več letel in je bil bolj kot ne zgolj razstavni eksponat).

Da je bilo temu tako, je bil po mojem mnenju zaslužen tale stric na sredini. Veliki varuh prej omenjenega seznama ga je varoval tako zelo skrbno, da smo imeli težave priti na helikopter tudi tisti, ki smo na seznamu dejansko bili … jeba pač

No, ampak mal diplomacije (hvala!!!), pa smo se vseeno znašli tam, kjer nam je bilo mesto

Tega tule nam k sreči ni bilo treba uporabiti … sicer pa … tudi če bi ga uporabil 1000 metrov v zraku in brez padala … wtf?!?

Smo pa zato naredili nekaj simpatičnih slikc štajerske prestolnice …

…

…

Še Europark (za vse shopping freake out there;)).

…

Bilo je … kratko “ili” slatko, tako kot Yugo

Na koncu smo se še odžejali v vojašničnem klubu Generala Maistra. Simpatična “bivša” menza, kjer je sedaj neke vrste bar (sicer ohne alkohol ampak seveda je bila sobota izjema,smo pa ja na Štajerskem … HALOOOO!!!) … imajo pa tudi biljard, pikado in še kar čiste WC-je

Kar tako naprej

Na koncu sem si (kot ponosen član) izboril celo tole (bom s pridom porabil namesto pidžame:)):

…

Fotr HVALA!

P.S. Morda objavim še video

Če smo nekaj časa nazaj razglabljali o tem, kam punco (ali fanta) peljati na prvi zmenek, vam sedaj ponujam predlog, kam se lahko golobčka “spokata” na drugega

Mejte se!

Na kanalu A se je pravkar končala nova pogovorna oddaja Katarina, v kateri nameravajo (super)ženske (med njimi Saška Lendero in Sanja Grohar) pošteno podkuriti šovinističnim svinjam po imenu moški … mi divjaki in zatiralci bomo že dobili svoje .

Ja res, po oddaji nam bodo pokazale žensko, ki je nihče nikoli ni pretepel … uau … le kje so jo našli?!? A kaj takega, v svetu polnem mačističnih pijandur še sploh obstaja?! Uau …

Totalna katastrofa … in tale Katarina naj bi bila izkušena novinarka, ki ve kaj sestavlja dobro zgodbo (polega zanimive teme tudi celovito in objektivno poročanje, konkretne raziskave, ta pravi strokovnjaki maybe?!) …

Na oder so “privlekli” telesno stražarko, ki demonstrira kako naj žena pretepe svojega divjaka … uau res ta prava rešitev …

… in zdaj se bo našla kakšna uboga gospa, ki ima doma res probleme in ko bo mož spet nasilen bo hotela oponašati te “strokovne prijeme” in bo končala v bolnici (če bo imela srečo) …

Hkrati v oddaji nastopa neka gospa Marija, ki jo mož pretepa. Gospo so prepričali da je to povedala po TV (in javno izpostavila moža, ki mu verjetno že vre) … In ji da Katarina rožico in pravi “rešte se, rešte se” … IN JO POŠLJE DOMOV … po batine … pa ni panike, bodo pa iz tega naredili ganljivo štorijo … čisti IDIOTIZEM …

Seveda konkretnih predlogov in dejanskih rešitev (za res pereč problem) pa ni bilo niti nakazanih …

SP v smučanju: Superveleslalom moški: nacionalkin komentator o nastopu Andreja Šporna:

Tu v Aareju je začel bolje … prišel je do cilja!!!

Je komentar sploh potreben?!

Še en mesec, še en plačilni dan Samo da (žal) ne govorim o plači ampak o plačilu najemnine … v bistvu nič novega … preračunamo, plačamo in to je to … in zakaj je tole “vredno” celega posta?!

Zato ker eden izmed cimrov (sicer zelo pameten, a očitno tudi malček pedanten) kljub temu da je od odhoda lastnikov minilo že pol urce in vsi ostali pijemo kavo (in blogamo ) še vedno sedi v kuhinji in razmišlja, kako bi našim deležem pri najemnini (ki se razlikujejo) proporcionalno prištel 7,2 evrski “dodatek” k najemnini, seveda na svojo škodo, kr je njegov delež pač največji …

Ker če 7,2 delimo s številom prebivalcev našega prelepega stanovanja in vsakemu preprosto prištejemo razliko nekak ni najbolj OK …

Aja, govorimo o manj kot 0,5 evra Za denar se torej ne gre … za princip?! Če mu paše

EDIT: Je izračunal dolžan nam je celih 16 centov!!! I rest my case

Pojmi kot so multinacionalno (tudi transnacionalno) podjetje, internacionalizacija (prosim ne mešat z internalizacijo), TNI, in ostale cvetke iz sveta mednarodne ekonomije, naj bi v teh dnevih igrali vsaj pomembno, če ne kar bistveno vlogo v mojem življenju. In ne (žal še J) nisem velik »biznismen«, zgolj študent, ki ga čaka izpit in katerega zdravje se je ravnokar odločilo, da ga bo malček pustilo na cedilu ….

In se prebijam skozi razne teorije internacionalizacije ki niso ravno teorije ampak bolj paradigme, smernice, »case studies« in whatever že – bistveno je, da nobena ni univerzalna (seveda, why make it simple, če lahko zakompliciraš?!) in »srkam« vase vse te modre (v vseh, tudi manj modrih odtenkih) misli, razno raznih »gospodov« (zanimivo, kje so pa ženske?!).

Nekatere teorije tako ugotavljajo (in zdaj zelo posplošujem in sploh nisem celovit, ker detajli na tem mestu niso bistveni), da se podjetja za izhodno internacionalizacijo (v obliki proizvodnje v tujini) odločijo (tudi) zato, da se zavarujejo pred izgubo svojih prednosti, ki se na začetku kažejo v naravnih virih in cenejši delovni sili. Torej, ko se gospodarstvo razvija in se viša standard, se posledično višajo tudi plače (strošek dela se veča), zato podjetja svojo proizvodnjo prestavijo tja, kjer je delo še vedno poceni. Nekako na tej stopnji so tudi nekatera slovenska podjetja.

(več …)